8. jul. 2012

Lent - Dan 7 (Zircus, Disciplina A Kitschme)

Na Večerovem odru so prvi igrali ZircuS, naši pobi s Koroške, ki fajn žgejo electro rock. Poleg uigranosti imajo ponavadi v ozadju še dodelane videoprojekcije, zanimiva je tudi prisotnost animatorja na odru. Pa ugotovili smo, da ima naš Kravžli dvojnika na Koroškem.

Za njimi so še bolj žagali drum & bass band Disciplin A Kitchme. Šus, ki pa na trenutke lahko postane monoton, če komadov ne poznaš.






1. jul. 2012

Lent - Dan 6 (PC&V, Lollobrigida, katarina Mala)

Na Večerovem odru je bilo dokaj malo ljudi (mogoče zaradi tekme ali pa zato, ker so prejšnji dan tu igrali BFM). Prvi so štartali Pips, Chips & Videoclips, ki mi zvenijo kot malo bolj umirjeni in melodični Psihomodo Pop, odziv publike (z nekaterimi izjemami) pa je pokazal, da so pri nas zelo podcenjeni. Ko so za njimi igrali Lollobrigida, se je publika bolj razživela, na koncu pa je bilo že kar noro, tako da so pokazali, kako se dela kvaliteten sintpop.


Sledil je še skok v KGB, kjer me je očarala katarina Mala, znana predvsem po pesmi Ciao Ciao. Gre za projekt tria Sladcore (basist Marko Gregorič je poleg njihovih pesmi odgovoren še za pesmi zasedbe Pliš) in pevke katarine Male (Katja Verderber), ki me je vizualno spominjala na razigrano (a naravno) Lano Del Rey (Marko že zna izbrati svoje pevke). Preigravali so slovenske evergreene, na koncu pa zaigrali nekaj svojih pesmi. (Z)motil me je hrup debilov, ki se od vseh mariborskih kafičev pridejo pogovarjat ravno v tega, kjer sem jaz, in to pred takšno pevko, ki bi ji zaradi izvedbe in izgleda vsi lahko jedli z roke. Že če bi bila vstopnina 1 EUR, bi se večina debatnega krožka spravila drugam. Ostal sem do bisa, nato pa sva z Mirkom odpeketala domov.

Lent - Dan 5 (Marko Brecelj)

Četrti dan sem zaradi murkastega vremena izpustil, peti dan pa smo šli na Marka Breclja, ki je igral na Odru Art Kamp. Postregel nam je z novimi anekdotami, veliko se jih je nanašalo na Borisa Popoviča oz. Palmintelja, kot mu pravi Marko (ker je letos pozimi zaradi mraza v Kopru pocrkalo 206 palm, Marko pa je seveda vsako posebej fotografiral, dan po koncertu pa vse fotografije razstavil). Na koncertu je verjetno več govoril kot igral, kar pa me ni motilo, ker je njegove monologe užitek poslušati. Tako nam je tudi povedal, koliko bo s koncertom zaslužil, zakaj je bil prejšnji režim bolji od sedanjega, kako so njegovemu drušvu zmajšali proračun in nam zrecitiral pesem o gospe, ki je za to bila odgovorna. Zaključiti bi moral po eni uri, a je rekel, da še ni podpisal pogodbe, in da bo zaključil, ko mu prinesejo pogodbo na oder (podpis sem tudi dokumentiral, a sem očitno fotografije po nesreči izbrisal). Na koncu je povedal, da zelo rad igra, in da je pripravljen priti igrat za drobiž igrat, če ga le povabijo. Pač iskreno svojevrsten in poseben umetnik, ki se ne podreja nobenemu režimu, pa še odličen kantavtor je. In zato ga imam rad.
Dan 4 - mavrica iz MB parka

Marko s Palmiteljem na glavi.
 Podpis pogodbe

To je bil prvi dan, da me je zvečer zazeblo. Vseeno boljše kot vročina, ki je sledila.

Lent - Dan 3 (Kiril, Rambo, Željko)

3. dan je na večerovem odru bil Kiril Džajkovski s svojo ekipo. Izgledalo je, da se bo publika držala bolj v ozadju, ko je po nekaj komadih zasluženo sledila masovna selitev pred oder (to se dobro vidi na mojem posnetku od 1:05 naprej). Za to je bil poleg etno-dance ritmov zaslužen tudi pevec, ki je vztrajno ponavljal: "Come closer." Na koncertu smo uživali kakšnih 45 min, nato pa krenili proti Vetrinjskem odru, kjer sta imela stand up Rambo Amadeus in Željko Vukmirica.
Rambo in Željko sta se kar dobro ujela, se je pa videlo, da je Željko stand up komik, Rambo pa improvizator in Svjetski Mega Car (no, po novem je Kilo Car, ker je treba biti v teh časih skromen). Tako je Rambo večkrat prišel s kako idejo, Željko pa mu jo je samo pomagal razvijati, včasih pa mu niti ni mogel slediti. Na koncu, ko je Rambo spil 4 pire, sta že redno bluzila, sedela kar med publiko in se pogovarjala brez mikrofona, kar je bilo slabo za tiste, ki so sedeli bolj zadaj (tudi drugače je Rambo pogosto govoril mimo mikrofona), tako da sem odšel kakšnih 15 minut pred koncem kar dolgega, a kvalitetnega bluza.