The Next Three Days (2010)

Paul Haggis nadaljuje s presežki.

Oskarji 2011

"Kje si kaj ti?" 
"Ej, oskarjevske filme gledam." 

Do včerajšnje podelitve oskarjev sem jih (zaenkrat) pogledal 28 od 40, od kratkih kategorij pa 3 od 15 (več mi jih ni bilo dostopnih).

Letos sem po 5 letih prvič zmagal v interni prijateljski stavnici (16 od 24 kategorij).

Bi pa za največje presežke letošnjih oskarjev izpostavil:
- Inception (film leta, zakon ideja, efekti, soundtrack, konec, škoda za James Bondovske snežne prizore),
- Black Swan (2. film leta, Arron in Natalie rasturata,  katarzičen konec),
- True Grit (super dialogi, Hailee, Jeff in kader, ko Jeff sfocka froca),
- The Fighter (intro pesem, Bale (končo ga je fasal), Melissa Leo, Amy Smart, Marky Mark, socialci),
- Winter's Bone (dialogi, Jennifer Lawrence, socialci part II),
- Blue Valentine (žalostna in realistična zgodba, super soundtrack, Ryan bi si zaslužil nominacijo),
- Rabbit Hole (Nicole Kidman, Aaron Eckhart, zgodba),
- Another Year (zmaga od scenarija, nobeden holivudski igralec se ne bi mogel približati igralcem),
- Exit Through the Gift Shop (edini dokumentarec, ki me je nasmejal in me ni zabediral),
- Night & Day (super ideja),
- The Gruffalo (super zgodba in animacije),
- The Illusionist (lepa zgodba, bi si ga bolj zaslužil kot Toy Story 3),
- The Kids Are All Right (dobra zgodba, ni pa ravno material za oskarjevski film leta),
- Dogtooth (super zgodba).

Čakam še na ostale (predvsem 3 tujejezične) filme.

Spodaj pa še 2 komada iz zgoraj omenjenih filmov.

Slovenska elektronika

Lepo je videti, da znajo tudi naši bendi delati spevno elektroniko.

New Wave Syria sta fant in dekle, ki sta sodelovala na Klubskem maratonu 09. Na koncertu so sile zanimive igre senc.



Kleemar je znan tudi kot klaviaturist v bendu Lollobrigida, kitarist Sašo Benko pa je igral pri Manul, Psycho-path in zdaj pri obetavnih Bekko.

Posnetek sem na željo avtorja odstranil, tako da je zgoraj sposojen posnetek.

Adele "21"

Adele je s svojim prvim albumom 19 (toliko je bila stara, ko ga je posnela) postregla s hiti kot Chasing Pavements, Hometown Glory, Cold Shoulder in Dylanovo Make you feel my love ter pokasirala 2 grammyja. Lani je z njeno pesmijo My same Švabkinja Lena zmagala na nemškem predtekmovanju za Evrovizijo in kasneje osvojila zmago za Nemčijo.

Te dni je Adele s svojim 2. albumom 21 zopet pokazala, kako se dela dobra glasba, spet pa je vključila eno lepo priredbo. Ne dvomim, da bo sledila nominacija za Mercury Prize in nekaj grammyjev.

Trust

Če si dober, lahko tudi kot duet v živo zveniš super in spraviš folk na noge. Ob bolj znanih (The White Stripes, The Ting Tings, The Black Keys, Blood Red Shoes) in manj znanih duetih (Carusella, naša Silence in Vortex Magnolia) je vredno izpostaviti še danski dvojec Trust.




Glasno, spevno in v čudnih ritmih.

T-mobile INmusic festival 2011

Letos grem že 3. zapored na zagrebški T-mobile INmusic Festival. Po predlanski sanjski zasedbi in lanski solidni, bo letos spet sekalo. Zaenkrat so potrjeni 3 bendi: Arcade Fire (ravno dobili grammyja za album leta), brezkompromisni Grinderman z Nickom Caveom na čelu in brooklynski indičarji TV On The Radio. Sumim, da to še niti ni vse, kar nam bojo ponudili.

Karta (brez kampiranja) je 55 EUR, pivo je lani bilo 15 kun, ljudje in redarji prijazni, lokacija super (na otoku na jezeru Jarun), vožnje pa je 1,5 ure do Maribora. Edino datum je malo neroden (21. in 22. 6. - torek in sreda).

Tu pa še nekaj utrinkov za ogrevanje.

2009:

2010:

Bono

Prisega

"And I swear that I don't have a gun."

Teen Spirit

V zadnjih razredih osnovne šole smo bili razdeljeni na 2 pola: eni so poslušali boy bende in techno pop oz. vse, kar so slišali na Koroškem radiu in VIVI/MTV-ju, drugi pa smo bili rockerji. In če smo hoteli prevladati "trenerkarje", smo potrebovali bend, ki bi naredil rastur. 

Enkrat v 6. razredu sem na MTV-ju videl Nirvanin  Smells Like Teen Spirit. Na nobenega člana v bendu ni padal dež, noben od njih ni rapal, plesal, se cmeril ali držal za srce. Bend je igral v mračni telovadnici, pevec je imel razmrščene lase in majico čez puli, bobnar je tolkel kot nor, basist, ki je zgledal kot tisti serijski morilec iz majice, je smešno poplesoval v ritmu. Zraven je bil še čudni hišnik. Besedilo je bilo čudno: "Hello, hello, hello, how low ... A mulatto, an albino, a mosquito, my libido". Komad je bil kombinacija glasnega in tihega, kitarski riff je bil nalezljiv, folku v videu se je kar naenkrat zmešalo, pevec je razbil kitaro ... To je bilo! Grunge je bil naš.

Potem smo naslednje mesece spoznavali njihovo glasbo in razpravljali, kako kul je Kurt. Kolegi so začeli nositi kariraste srajce, majice čez pulije in jope, ki so jih dobili od dedkov (jaz nisem nikoli dal preveč na obleke, tako da se z njimi nikoli nisem obremenjal), nismo se (več) česali in kasneje strigli. Z Nirvano so prišli še ostali bendi (Pearl Jam, Alice in Chains, Stone Temple Pilots, Soundgarden, ...), nobeden pa ni imel takšnega frontmana kot je bil Kurt.

Ni bil ravno najboljši vokalist, je pa imel svoj prepoznaven  "I don't care" stil. Tudi ni bil najboljši kitarist, je pa verjetno ustvaril najboljše kitarske riffe. S svojimi besedili je znal zajeti teenage angst. Ni bil najlepši, je pa imel karizmo in attitude. Bil je đek in postal glasnik naše generacije, kar ga je na koncu tudi uničilo. Ko sem proti koncu osmega razreda izvedel za njegov samomor, me je potrlo.

Včeraj sem v Pekarni videl mlade pobe iz Avstrije, ki so preigravali Nirvano. Bili so uigrani in so znali ustvariti Nirvanin šus, verjetno bolje kot original v zadnjem letu obstoja. Publika (nekateri so bili rojeni po Cobainovi smrti) je upravičeno norela podobno kot v SLTS videu. Jaz sem podoživljal svojo mladost in se znova čudil, s kakšno lahkoto je Kurt skupaj spravil takšne kombinacije akordov in riffov.

Zamislil sem se, kaj bi bilo zame drugače, če se Kurt takrat ne bi ubil. Mogoče v srednji šoli ne bi bil tisti U2 frik.

                                                        SLTS

                                                      Siluj me