23. jul. 2011

Back to black

Malo prej sem izvedel, da je umrla Amy Winehouse. Nazadnje sem jo poslušal včeraj, čez 3 tedne pa bi jo videl na Szigetu, če bi ji zadnji rehab uspel. Res škoda za punco.

12. jul. 2011

Lent 16. dan - Brus Li, Željko, Marko

Zadnji dan je bil zopet vroč za popizdit. Za zaključek sem šel na Večerov oder, kjer so igrali Zbogom Brus Li. Bend ni bil nič posebnega. Ko so vprašali, če bi kdo prišel na oder kaj zapet, je en brihten starš dal svojega malega nemutavega froca gor. Sledil je naslednji komad
Po par komadih sem krenil na Vetrinjski dvor, kjer sta imela stand-up Marko Brecelj in Željko Vukmirica, vmes pa na Glavnem trgu srečal parado Art Kampa s Kraljico divljine na čelu.
Marko je imel zamudo, ker je sfalil odcep na avtocesti in se peljal do Šentilja. Organizator nam je to sporočil tako, da je prišel na oder, se javil na telefon in se začel meniti z Markom. Sledila je krajša zamuda, nato pa je uskočil Željko Vukmirica, ki je rastural. Na koncu sem ga par minut ilegalno snemal, na kar me je prijazni organizator tudi opozoril, zato sem končal za tisto noč. Ni me pa opozoril, da me bo nekdo ves čas (vključno z ostalimi v publiki) brez dovoljenja snemal, ampak to je že druga zgodba.
Ko je prišel Marko, se je takoj videlo, da ima že kar dozo, kar se je poznalo na njegovi izgovorjavi. Sledil je zanimiv pogovor s par kultnimi forami, včasih pa je Marko znal že fajn (po njegovo) zamoriti, preden je prišel do poante. Ko se je začel ognjemet in je zelo glasno pokalo, je Željko na to opozoril Marka, on pa je odvrnil: "Jebi ga," in nadaljeval. Končala sta po kakih 2h 45 min, vmes je uletel Mirko, kar nekaj publike pa je odšlo (mogoče zaradi ognjemeta ali pa zaradi pozne ure), tako da nas je na koncu bilo kakih 30 komadov. 
Z Mirkom sva še šla pogledat do Brunčkovega šanka, kjer smo zagljivili pozno v noč.

Suma sumarum: letos sem videl ogromno bendov (največ do sedaj), program je bil dober s kar nekaj velikimi imeni, vreme se je držalo, cene niso bile pretirane, ostali pa so standardni sprehajalci, ljudje, ki se pridejo na koncerte menit, in neposrečen Glavni oder. Na Večerovem odru, kamor si si lahko prinesel s sabo pijačo, sem pogrešal koše oz. vrečke za smeti. Slikal sem enega od redkih (stacionarnih) košev.
Je pa 16 dni morda preveč (naporno) za tak festival, sploh če pomisliš, da se čez celo poletje v mestu zopet ne bo nič dogajalo. Me zanima, kaj se nam obeta naslednje leto v času EPK. Bo pa počitek prav prišel (v roku 19 dni sem bil 17 dni na koncertih).

9. jul. 2011

Lent 15. dan - Vladek, Mali bogovi

Predzadnji dan je na Večerovem odru bil Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Že stokrat slišano, za mano pa je v kratkem času bilo ogromno dobrih koncertov, tako da nisem imel velikih pričakovanj. Pač Vladek. Začel je s komadom Cesta, že drugi pa je bil Nekega jutra, ko se zdani, ki sem ga z dvema tretješolkama igral na šolski prireditvi pred tremi tedni (igrali so še dva komada, ki sem ju izvajal na šoli z deco). Sledila sta dva nova komada, nato pa znani set (že skoraj) ponarodelih, kjer je publika lahko zraven pela. V prve vrste (s Hedo sva bila bolj spredaj, kjer niti ni bilo take gužve, sound pa je bil kul, medtem ko se je Mirko nekje na poti izgubil) se je vrinilo nekaj pijanih MB težakov, tako da sva se premaknila bolj na desno. Jaz sem imel zopet nekaj čustvenih trenutkov, ko so me komadi ponesli v preteklost ali pa sem analiziral besedila. S Hedo sva se za kakšna 2 komada izgubila, nato pa med folkom našla ravno na začetku Od višine se zvrti. Dekle moje je na koncu pel enako kota jaz: "Dol ob Dravi v tisti beli opravi," tako da ne vem, če imava iste ideje, ali pa sem že kdaj to od njega slišal.
Koncert, ki je trajal uro 45, je neverjetno hitro minil. Kdor zna, pač zna, Vladek je res car. Bend je tudi bil uigran, prav lepo je bilo slišati Dan neskončnih sanj v skoraj originalni verziji, nepogrešljivi kitarist Hübscher pa mi je naprej prišel kot slovenski "Crocodile" Dundee.
Po koncertu je uletel še Đouži, čez čas pa smo krenili na Brunčkov šank in na štenge pred Lutkovno gledališče. Sledile so še scene, ko sva čakala na kebab na Strossmayerjevi, ga pojedla na klopci in šla spat okoli štirih.

8. jul. 2011

Lent 14. dan - Katalena, Jimmy

Po treh dneh Ferrare (poročilo sledi) sva se s Hedo v svinjski vročini vrnila na Lent, tokrat na Glavni oder na Jimmyja Cliffa. Ko sva prispela do blagajne, nama je prodajalka povedala, da je koncert razprodan. Mi2 pa: "OK." Glede na koncerte za nama se nisva preveč obremenjevala, pa še Glavni oder (in tamkajšnja publika) ni najbolj posrečena varjanta. Prodajalka je potarnala, ko bi le vsi bili tako razumevajoči. Lepo je, da nek Jimmy Cliff, ki ga večina tipičnih Mariborčanov ne pozna, razproda Glavni oder s kapaciteto 2k. Zanimivo, kaj naredi dobra reklama.
Ker nisva dobila kart (ki so stale 3 EUR), sva šla na blef do Večerovega odra (po zgornji glavni cesti, da sva se ognila gneči). Tam so igrali Katalena, kjer sva bila kake pol ure. Meni so bili kul, a Heda pevke organsko ne prenese. Posnel sem Svetlanino pesem.
 
Zatem sva šla nazaj na Glavni oder prečekirat situacijo. Folk pel in ploskal (ker jim je pač Jimmy rekel, da morajo), ostali so stali pred zaveso na ograji in sedeli na travi ob kafičih za odrom. Jaz sem naredil par fotk izza ograje (oddaljenost kakih 50 m), snemal pa nisem, ker potem bi izpadel že res patetično.
Slišala sva meni zelo ljubega Many Rivers to Cross in še par sumljivih hitov, potem sva se opravila domov, ker ni pravi filing stati pred ograjo, mi je pa malo bilo žal, da nisem slišal komada, ki sem ga že pred leti z učenci obravnaval pri pouku. Pa zdaj se mi dogajajo ravno take scene, da si ga bom še enkrat privoščil. Sicer pa ... I'd rather be a free man in my grave than living like a puppet or a slave.

Lent 10. dan - Slon, Sadež, Fish, Duri, 37 deklic + še več pobov

Zvečer smo (jaz, Mirko in Murko - mater se fajn sliši) prvo šli na Večerov oder na Slon in Sadež in Fish, kamor smo prišli na zadnje 3 komade zaradi pričakovane gneče. SS sta zopet pokazala svoj inetektualni humor. Po koncertu sem se zmenil s Sadežem za obdelavo njegove gledališke igre (ki bo verjetno morala počakati za eno leto) in je dečko res pravi kuljo. Ker je zgubil soundtrack, bi ga bil pripravljen še enkrat zastonj narediti. Toliko o komercialni pizdi. :)
Nato smo šli na Večerov oder na The Doors Experience. Nazadnje sem jih videl pred dvema letoma in pol v polnem Štuku in so navdušili. Tokrat so bili zelo medli. Pevec in kitarist sta bila statična, publika (v kateri je bilo veliko starejših) bolj kot ne tudi, od prejšnje zasedbe pa sta ostala le pevec in klaviaturist. Tudi izbor komadov na začetku je bil malo neposrečen. Sicer pa se ne morejo Avstrijci iti neke zadetke na odru. 
Po pol ure sem šel na Glavni oder, kjer je bil koncert Na juriš in the mood! Zbor Carmina Slovenica je v prvem delu ob spremljavi Big benda slovenske vojske pel tuje swing pesmi, v drugem delu, ko se se jim pridružil še moški zbori, pa so izvajali partizanske pesmi. Jaz sem užival, tudi zelo malo ljudi se je menilo med pesmimi. Tribuni sta bili zasluženi polni, čeprav je to tudi logično, če na odru nastopa okoli 100 ljudi in vsakega pride pogledat nekaj sorodnikov in prijateljev. Posnel sem tudi svoj najljubši partizanski komad:
Po koncertu sem šel skoraj naravnost domov, ker nas je naslednje 3 dni čakala ekspedicija v Ferrari in posledična odsotnost na Lentu.

3. jul. 2011

Lent 9. dan - Bilbi

Zvečer je v parku imela koncert Bilbi. Ljudi je bilo veliko, eni so se menili, drugi poslušali, je pa po kakih treh komadih začelo liti, tako da so se spucali pod streho ali pa domov. Mi2 sva med točo bila pod drevesi, potem pa sva z dežniki šla v prvo vrsto, kjer se je dobro videlo in slišalo. Dež je dal koncert nek čar, ki ga drugače med to publiko ne bi bilo. Komadi zvenijo dobro s celim bendom in spremljevalnima vokalistkama. Pa par ironičnih zadev je bilo: v največjem nalivu je Bilbi pela "danes je lep dan", vmes med "jokala bom jutri" se je ena mala totalno tulila pred odrom, med "samo iskrice ni blo" pa se je bliskalo ko pas.
 
 Posnel sem Hvala za vijolice, samo sem bil zadaj, pa še slabo se je slišalo na posnetku, ker sem moral roko držati nad fotkičem (ravno takrat je začelo deževati). Zato sem ga (slučajno) posnel še enkrat v bisu od blizu.
Po koncertu sva pobasala Vojko, se šla domov spreblečt, potem pa v Velenje na Res Nullius. Samo to je že zgodba zase.


2. jul. 2011

Lent 8. dan - Zemlja gruva!, Christy, Stuky, Jamaaladeen, Fredy, Kelti

Zjutraj mestna vožnja s turističnem vlakom Jurčkom, potem kosilo po Pohorjem, adrenalinsko sankanje, po stopnicah na Kalvarijo in delavnice na Art Kampu. Ko je Noemi šla, smo se z Mirkom odpravili na (ne več zagrajen) Večerov oder, kjer so igrali Zemlja gruva! Meni so delovali kot srbski Jinx, naključno pa so istočasno na Glavne odru bili Jinx. Mi smo jih izpustili, ker je Glavni oder sfalen za pleso muziko. Po izjavah kolegov smo se prav odločili.
Z Večerovega smo šli predčasno, ker je na JazzLentu bil koncert Hendrix in Woodstock. Na kitari Christy Doran (sličil ta drugemu pri Lepo je biti sosed), na bobnih Fredy Studer (kot Bora Đodđevič s Parkinsovo - res se je ves čas med igranjem tresel), na basu zopet Jamaaladeen Tacuma (kot ata od Uncle Bensa, tokrat v zelenih čevljih), na vokalu pa fukička (Erika) Stuky. Glede na imena in repertoar smo pričakovali poslastico. Izkazalo se je, da jo te (zaenkrat) bil moj koncert festivala. Stuky je na oder prišla z belo lasulju, vmes pa z lopato tolkla po steni. Njen stil petja je bil ... drugačen. Na trenutke me je spominjala (tudi vizualno) na Patty Smith, drugič je delala zvoke kot Mike Patton - šumenje, kričanje, parkrat je pela napise projekcije na steni: "Narodni dom-dom-dom-dom", medtem ko bi njena izgovorjava originalnih besedil lahko bila za odtenek boljša (jebi ga, Švicarka, jaz pa s poklicno deformacijo). Kul so bili tudi njeni bonovski snippeti drugih pesmi (Purple Rain, Let the Sunshine in, Sgt Pepper, ...), uporaba lopate in posnetkov z iPoda.
Doran je kot kitarist bil kao šef, se pa (tako kot ostali) ni preveč preseraval s solažami, ga je pa fajn pičil. Njegova kitara je izgledala, kot da je priplavala dol po Dravi. Tacuma je bil pisano oblečen in je za vsak zadet ton zakimal z glavo, Fredy je igral kot mašina, Stuky pa je s svojo pojavo zasenčila vse. Z močnim aplavzom smo dobili še kar nekaj komadov v bisu, tako da je koncert trajal slabi 2 uri.
Po koncertu smo šli ven do Brunčkovega šanka (pivo 2 EUR, deci vina 60 centov), jaz pa sem kasneje (ostalim se pač ni dalo) šel nazaj na JazzLent, kjer so igrali Celtica - Pipes Rock. Totalno presenečenje, ker folk ni pričakoval, da bojo gor uleteli eni rokerji s škotskimi pipami. Igrali so znane priredbe, folk pa je (glede na pozno uro) norel. Članom benda se je ves čas smejalo, mi pa jih nismo spustili gor. Morala je biti velika razlika od njihovega večernega koncerta v parku, kjer je folk verjetno sedel, deca pa so skakala naokoli. Jaz sem bluzil z Gučotom, Miho in Stašo. Posnel sem What shall we do with the drunken sailor in pa en hrvaški megahit (ne vem, po kaki logiki so ta komad naštudirali).
Zatem smo zopet bluzili zunaj, sledil je slovenski jam session, ki pa je bil preveč jazzy za pozne nočne ure, tako da sem s Papsom skliznil v Satchmo. Tam je bil nekši sumljiv DJ John B, Heda, Franc in pa (kljub temu, da je zatrdila, da bo to noč 100% ostala doma) Vojka v njenem elementu. Na koncu sva s Hedo ob 4-ih jedla hamburger na Smetanovi, nato pa zasluženo spala do pol dvanajstih.

Lent 7. dan - Počitnice, Asian Dub Foundation

Po prekratki noči sem šel v službo na zaključno konferenco (trajala 3h15min - na žalost standardno za nas), vmes pa dobil SMS, da je Heda dobila pogodbo za nedoločen čas. Po konferenci smo imeli tradicionalno zaključno kosilo (makaronflajš z zeleno solato), se poslovili do 24. avgusta, potem pa sem šel domov, ker je na počitnice prišla (Hedina) nečakinja Noemi. 
Sledil je jam session, obisk akvarija in terarija, sprehod na vrh Piramide, delavnice na Art Kampu v parku, slučajen obisk mojih staršev, zvečer na Lentu pa sladoled, Langa Mišo, "Luna Park" (avtomobilčki, trampolin), sladkorna pena in koncert Asian Dub Foundation. Po dveh komadih sta ste punci odpravili spat, jaz pa bolj naprej na koncert.
Večerov oder je bil s5 zagrajen, folka pa je bilo malo več kot prejšnji dan na MM. Benda nisem poznal, so pa navdušili. Sound je bil super, folk je razpoloženo skakal in plesal, bend je pa na odru užival. Njihova zvrst mi ne paše najbolj, tako da si CD-ja ravno ne bi kupil, mi je pa v živo zadeva zelo sedla. Pa pokazali so, da so razni bendi kot Dubioza Kolektiv pravi šalabajzerji v primerjavi z njimi. Na setlisti sta bila mišljena 2 bisa, samo so zadnja 2 komada izpustili. Vreme je bilo ves dan super murkasto, pred in med koncertom je celo hotelo nekaj deževati, pa se nismo dali. Nasploh je letošnji Lent še vedno brez pravega dežja in tudi brez pretirane vročine.
Po koncertu so spet bile jake debate na Večerovem odru, pred JazzLentom in na koncu v Čajni (v Pristaniški ulici), kjer sem za pločevinko uniona in pol litra špricerja dal 3 EUR. Sledil je masaker.



Lent 6. dan - Monster Magnet, Uwe, Jamaaladeen, Bambola

Monster Magnet ravno ne poznam, zato nisem imel nekih visokih pričakovanj. Zanimivo je bilo, da so prostor okoli Večerovega odra zagradili z ograjo (verjetno zato, da se v primeru prevelikega števila ljudi ne bi cesta mimo odra preveč zabasala), kartico pa si moral samo pokazati, štemplati pa ne, zato bi/se je dalo tudi švercati noter. S pijačo nisi smel iti noter (tega nismo vajeni za Večerov oder), rugzakov se pa nobenemo na vhodu ni dalo gledati.Folka se je nabralo kar nekaj, se pa je dalo normalo čisto naprej priti.
Ko so prišli na oder, sem vedel, da bo to to. Dober sound (se je slišalo, da so imeli svojega tonca in fršterkerijo) in dober bend. Počasni ritmi s težkimi riffi, moški bend za prave dede. Potem sem pri kakem tretjem komadu skužil, da sem doma pozabil fotkič, in po veliki notranji dilemi odšibal domov ponj (na srečo živim dokaj blizu), vmes v vsako smer spil pir in se po kakih treh komadih vrnil nazaj. Setlista je izgledala kratka, samo imajo dolge komade, tako da so kar dolgo igrali. Koncert je bil res kul, tako da smo se imeli potem še veliko za meniti.
Ker smo se preveč zapričali, sem pozabil, da sta na JazzLentu Uwe Kropinski in Jamaaladeen Tacuma. Z Mirkom sva ujela zadnji komad, ki je bil ena priredba (se ne spomnim več, katera), Tacuma pa je bil zopet stylish oblečen.
Potem sva šla v KGB, kjer so Bambola igrali zanimive priredbe slovenskih popevk. Bila sva čisto spredaj, ker so se zadaj hardcore menili. Pri Vsi ljudje hitijo me je malo čustveno stisnilo, posnel pa sem pesem Nora Misel (boga Elda jo mora že desetletja na vseh pičkarijah pet in glumit čustva) in pa V Ljubljano.
Po koncertu je sledil premik nazaj na JazzLent, kjer so pubeci imeli jam session. Čez nekaj časa je gor uletel še Tacuma, pobi pa so ga fajn žgali. Posnel sem 10-minutno kompozicijo, ker če bi bila krajša, bi me kot snemalca že jebali v glavo. Nasploh sem letos pogosto naletel na zelo dolge komade, kar posledično prinese bolečine v roko, doma mi večjih datotek ne gre posredno na moj računalnik naložiti in jih moram naložiti preko laptopa in zunanjega diska, pa še na YT se nalaga celo večnost. Zdaj bi mi prav pasal en punk koncert, ko bi v petih minutah posnel 3 komade. Vseeno je bil zelo dober koncertni dan.

1. jul. 2011

Lent 5. dan - The Walkmen Intermezzo

Zaradi The Walkmen sem spustil 5. dan Lenta in pičil v Kino Šiška, ki ima neko pozitivno energijo, koncerti tam so vedno super, redarji skulirani, sound je dober. Za The Walkmen, ki sem jih že enkrat videl v Londonu, sem dal 15 EUR. Že samo za njihov največji hit, ki je prava indie himna, bi dal enkrat več.
Predskupina so bili up slovenske indie scene Arhibald Arhibaldovich, ki najbolj spominjajo na Franz Ferdinand (čeprav je vizualno njihov bobnar, ki po nastopu najbolj izstopa na odru, podoben Harryju Potterju, pevec pa pevki od La Roux).

The Walkmen zaznamujejo petje/dretje pevca (meni vizualno sliči na Dennisa Quaida), Rickenbacker kitara, orgle in  šus bobni. Komadi zvenijo, kot da bi Starsailor igrali Dylanove priredbe. Folka je bilo nekje za polovico dvorane, kar je kul za nas, manj kul pa za bend. Koncert je bil kratki (1h15min), a slatki, smo pa bili že ob enih doma.

Lent 4. dan - Naši, Vlatko

V parku je bil irski folk bend Absolutelly Legless kul, ne pa nič pretresljivega. Eni so se spet prišli menit na stole, jaz sem imel pivo iz nahrbtnika. Posnel sem Cohenovo priredbo, ki jo je zraven pela ob meni sedeča starejša gospa.

Zvečer sem šel na Glavni oder na Vlatko Stefanovski Balkan Superselection. Folk je prihajal prvih 15 minut koncerta, odhajal pa drugih 15 minut koncerta. Pokazali so se, videli, da to ni za njih, in šli domov. Bend je bil vrhunski, ritmi 1-2-3, 1-2, 1-2, solaže pa predolge in nepotrebne. Saj si na glavnem odru in vemo, da si car. Ne rabiš zdaj imet še 5 minutni solo med vsakim komadom.