Popoldan so na Art Kampu igrali Panda. Standardna scena za park: polovica praznih stolov, polno ljudi naokoli in pa igranje otrok pred odrom. Nova pevka je kul, pesmi pa itak klasika, čeprav par novejših komadov nisem poznal. Koncert je bil fajn, le malo daljši bi lahko bil.
Zvečer sem šel še na Black Stone Raiders na oder JazzLent. Prvo sem mislil, da sem na karto v vrsti čakal 15 minut zaradi zvenečih imen (Darryl Jones je basist Rolling Stonesov, Will Calhoun bobnar Living Color, Jean Paul Bourelly pa je tudi nekša težka faca) na koncu se je pa izkazalo, da bolj kot ne zaradi slabe organizacije prodaje kart. Sedišča so bila polna, na stojišču pa smo imeli dovolj prostora. Pobi so ga fajn žgali, Jean Paul je deloval kot šef, Darry je izgledal tako zapušen, da ga še v jamajški reggae band ne bi spustili, Will pa je imel svoj film v ozadju. Pivo pa 2,5 EUR.
Ni komentarjev:
Objavite komentar