Prejšnji teden sem 4. leto zapored šel na Urbanov božični koncert v Zagrebu. Pobi se vsako leto za te koncerte potrudijo in tudi letos so pripravili zanimiv koncept: prvi dan je bil "storyteller" koncert z veliko govorjenja in v intimni atmosferi novega Malega Pogona, drugi dan pa je bil standardna rokačina v prenovljeni dvorani Tvornice Kulture (Veliki Pogon).
Sopotniki so bili še Heda (se je ponudila, da bo šoferka nazaj, ker sem jaz prišel iz službe 15 min pred odhodom v ZG), Monika (hvala za karte - ker je bil mali plac (samo kakih 150 kart naj bi šlo ven), sem tripal, da ne bomo dobili kart, pa nam je ratalo) in Mirko (hvala za pivo). Bend je začel igrati točno ob 22. uri (enourna balkanska zamuda), končal pa je ob 0.40. Urban je bil dobro razpoložen, ker je ogromno govoril, kar je tudi bil prvoten plan. V svojem stilu nam je razložil, zakaj Sandija kličejo Sandro, kako je Saša dobil vzdevek Brko (za njegov drugi vzdevek Điđi bomo morali še počakati), kako je spoznal Marca, vmes je premierno zavrtel prve Lauferjeve posnetke in jih primerjal s prejšnjim Marcovim bendom, razlagal, kako so snemali komade in o njih povedal par zanimivih podrobnosti ... Oder je bil tako majhen, da je Marco moral bobnati na desni strani, ker zadaj ni bilo prostora zanj.
Da se je bend počutil kot na vajah, se je videlo tudi v tem, da so kar med komadi člani benda hodili scat, Urban pa si je proti koncu na oder prinesel pico in jo v miru jedel, Marcu pa ni manjkala nepogrešljiva cigareta. Setlisto je sestavil Saša, na njej pa je bilo 14 komadov + 2 v bisu. Zame najbolj zanimive so bile izvedbe komadov, ki so se pogosto zelo razlikovale od standarnih studijskih ali live verzij. Tako je tokrat med Odlučio sam, da te volim Luka namesto kitare igral klaviature, Sandi je pri Mali trubi in Samo igral ukulele, pri Oceanu pa harmoniku, manjkala pa nista tudi triangel in vibrafon. Na začetku Oceana je Urban razložil, da bodo zaigrali uvode treh verzij, potem pa se bomo odločili, katero bi radi slišali. Prva je bila unplugged verzija, ki sem jo pred leti posnel v Celju, 2. je bila standardna live verzija, ki mi še manjka, 3. pa je bila s Sandijem na harmoniki. Ko so štartali s tretjo, so jo kar zaigrali v celoti.
Posnel sem uvodno (tokrat) bolj umirjeno Aromo Satanico (je še nisem imel v celoti, pa tudi tokrat sem jo snemal z gledanjem skozi objektiv, ker mi je začela utripati lučka za baterije, zato se pogosto vidijo glave pred mano. K sreči sem s sabo vzel še ene baterije.), akustično verzijo Nebo in pa (končno nek nov posnet komad) Mravi. Po koncertu sem se malo zapričal s Sandijem, pohvalil koncert in njegove vložke na harmoniki, potem pa šel dremat po poti domov. Vrnili smo se ob pol treh, posnetke sem zrihtal do treh, ob šestih pa vstal za službo.
Minus večera je bilo nekaj posameznikov, ki se na tako posebne koncerte pridejo menit, pa plac bi lahko bil večji oz. širši za takšno število ljudi.
Ta dan sem cel zjeban na šihtu izvedel, da v Velenju odpadejo Res Nullius, Dan D in Vlado Kreslin, tako da sem popoldan nabral novo ekipo za drugi koncert. Najdragocenejši član je bil Kravžli (šofer za nazaj), zraven pa sta šli še Staša (Kraljica divljine in njena travarica) in pa Vojka (nekaj smo morali prinesti Sandiju za rojstni dan). Ker je Kraljica pozno končala službo, v ZG pa smo se še malo zajbavali s parkingom, smo prišli v Tvornico točno ob desetih, na vhodu kupili karte (jaz sem jo dobil od ene punce še ceneje kot v predprodaji) in uleteli na 1. komad Aroma Satanica. Čez par komadov sem skužil, da bo setlista drugačna od prejšnjega dneva, šlo je za bolj standarden koncert s preizkušenimi komadi v preizkušenih verzijah kot npr. Magnet (izjemi sta bila Black tattoo in Ništa sveto v 1. bisu, ki so ju združili, doma pa sem ju pred uploadanjem ločil). Igrali so čez 20 komadov, koncert pa zaključili ob 0.20. Urban je tokrat manj govoril, Sandi pa je bil na levi strani, mogoče zato, ker je Luka pri par komadih igral klaviature.
Tudi na tem koncertu je bilo nekaj ljudi, ki so prišli kramljat, a se zaradi glasnejših verzij in več prostora za premikanje to ni tako poznalo pri mojem vzdušju, pomagali so tudi točenci. Atmosfera je bila čisto druga kot na 1. koncertu, a tudi sproščena. Kot večkrat prej se mi je zgodilo, da na začetku nisem čutil pravega filinga, potem pa se mi je od Ruke naprej postopoma začelo pipati (mogoče ga zato tako hitro igrajo). Pri Moja voda sem dobil kurjo kožo, ker pri nas ne bo nikoli cela dvorana pela besedila, na Hrvaškem pa so nekateri komadi že ponarodeli, zato je večji čar iti na Urbanov koncert čez mejo.
Glavni vrhunec je bil zadnji (3.) bis, ko je Damir prišel na oder, Sandi je poprijel za harmoniko, in sta začela igrati Ocean. Po kakšni minuti je zmanjkalo elektrike v celi dvorani, ker pa publika še ni imela dovolj, sta se odločila, da bosta v temi (tu pa tam jima je kdo svetil ali pa fotkal s flešem) in brez ozvočenja zaigrala komad. Publika je zraven glasnmo pela (sploh refren), vmes pa občasno tišala nekaj govorečih debilov. Vzdušje me je spominjalo na unplugged verzijo pesmi Vanderlyle Crybaby Geeks od The National, skratka surealno.
Na naše zadovoljstvo je sledila še rariteta Lauferjev Svijet za nas, kjer je Sandi igral akustično kitaro, ostali člani benda pa so tudi nekaj na izi ustvajali na odru. Folk pa v ekstazi.
Največji minus so tokrat bili kadilci. Sploh v WC-jih je bila redna zelhanca, v dvorani pa je redar le prišel do tebe, ti posvetil s svetilko in na rahlo požugal s kazalcem.
Nazaj grede je sledila ena najbolj ludih voženj s koncerta. Mačke ni bilo in miši so plesale. Naslednji dan sem ugotovil, da zvočnikov nismo skurili, v avtu pa sem našel 4 razmočene revije, 2 pira, en šal, eno kapo, en polmeterski faracajg in eno osebno izkaznico.
Urban in četvorka, hvala za ta dva lepa dneva in še ostale 3 letošnje koncerte. Se vidimo decembra '12 na mojem 7. (in mogoče 8.) božičnem koncertu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar