Včeraj je Marš v Pekarni organiziral 4 stoner rock bende založbe Tee Pee Records.
Že po prvih Mirror Queen, ki so začeli že ob 20.30 (pohvala organizatorju za hiter začetek koncerta in napisan časovni razpored), mi je cvililo v ušesih. Zveneli so, kot da bi QOTSA preigravali Motörheade. Imeli so močne kitarske riffe in super bobnarja. Nič posebnega ni bil le pevec, ki tudi po imidžu včeraj edini ni spadal na oder - z Mirkom sva mu (malo pretirano) pravila Jon Bon Jovi.
Drugi so bili Quest For Fire. Eni komadi so mi zaradi vokala zveneli kot naspidirani Radiohead, čeprav pevec v komadu, ki sem ga posnel, zveni, kot da bi Kurt oponašal Liama. Njihov bobnar je imel smešno pasiven način igranje (ko si ga poslušal, je bilo kul, če si se pa osredotočil samo na kretnje, pa je izgledal, kot da bobna balade. Med začetkom prvega komada sem bil že mnenja, da je mogoče zaostal.) Najbolj kul v bendu pa mi je, kljub basistu in njegovi bradi, bil bluzovski kitarist.
Tretji so bili Naam (najdi jih na youtube, če jih moreš), zame najbolj karakterni. Bobnar je prej bobnal pri Muppet Showu, basist, ki je v mikrofon večinoma tulil, jih verjetno oskrbuje z njegovim domačim šnopsom, ne vem pa, kam na tourbusu dajo njegovega Harleya, pevca pa tudi ne bi na štop pobral. Pesmi bi lahko bile podlaga za Coppolin Apocalypse Now, če bi se dogajal v 21. stoletju in v arizonski puščavi. Zanimivo, glede na to, da so iz New Yorka.
Četrti, zadnji in glavni bend, so bili The Atomic Bitchwax. Instrumentalno najbolj dodelani so ga šopali 100 na uro. Komadi so bili sestavljeni iz več delov, na koncu so še združili po par komadov, tak da je po 4-urnem stanju na nogah bilo že kar naporno za velikokoga izmed nas 30.
V glavnem, člani vseh bendov igrajo glasno glasbo, med komadi imajo zanimive interne debate, pijejo pa pivo. Njihove pesmi imajo enako atmosfero kot vožnja s pickup truckom skozi ameriško puščavo ... in veš, da se ne bo dobro končalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar