Urban #21

Ko se je Urban pred kratkim odločil, da bo imel klubsko turnejo, s(m)o bili fani navdušeni. Problem pa nastopi, če klub ni primeren za Urbana. Ko se eni fani popljuvali atmosfero in zvok na koncertu iz Osijeka pred tednom dni, sem pričakoval, da zna biti podobno tudi v ostalih (hrvaških) klubih.

Včeraj sva šla na koncert v Caffe Baru Paladin v Čakovcu, vmes pa  v Lendavi pobasala še Damirja in Mitona. Nova osebna me je spravila čez mejo, čeprav sem vseeno moral pokazati prtljažnik. Plac je izgledal kot mini bowling center s premikajočimi lučkami po stenah in veliko, vedno polno kadilnico, ki pa je proti koncu veliko ljudi ni rabilo uporabljati.

Od domačega piva so nudili Pan, ki ga ne priporočam, stal pa je kot v centru Maribora. Ko sem videl napis za šankom 1,5l piva = 35 kun, sem zadevo naročil, natakar pa me je ob plačilu opomnil, da cena ne velja med koncerti, na drobni tisk so pozabili. Iz principa sem mu stisnil še trinkgeld kot darilo iz EU. Vedel sem, da bo v napoto tudi kakšnih 7 miz s stoli pred odrom, ker sedišča nimajo kaj iskati na Urbanovem koncertu, pa še veliko prostora pred odrom zasedejo.

Od desetih (ko je bil koncert napovedan) naprej smo poslušali glasne remikse pop pesmi, pred začetkom pa je DJ predvajal rock, kar pa ni spremenilo dejstva, da smo čakali predolgo. Vmes smo pričakovano srečali še znane MB in lendavske face. Bend je prišel na oder ob 0.07 od spremljavi Angel of Harlem (izvirni DJ je par komadov pred tem vrtel še Vertigo). Sledil je skoraj obvezni Intro in pa iskanje primerne lokacije za stanje. Po uvodni pesmi sva se sprva zasidrala nekje na sredini (10m od odra), kasneje sva šla zaradi butanja natakarjev za 3 metre nazaj (Heda še malo dlje , kjer je imela svoj zaslužen mir). Veliko boljše bi bilo, če bi pijačo stregli samo za šankom, ker so natakarji pretirano moteče stregli in je vsake pol minute en šel mimo nas vse do kadilnice (zgleda, da so plačani po prometu). Tudi za zamudo je baje bil kriv organizator, ker je hotel zaslužiti dodatno kuno na naš račun.

Po nekaj komadih, ko sem že mislil, da mi bo cel koncert v badu, se je zgodil preobrat (se mi zdi, da jim to po slabem štartu nekje na sredini vedno uspe narediti). Prelomnica je bila ponarodela Moja Voda, med katero so tudi tisti, ki so sedeli s hrbtom proti odru, začeli peti in se niso pogovarjali. Ko je sledila naspidirana Moja, sem se premaknil bolj naprej, čez par komadov pa se pridružal Madžarom spredaj in užival. Med Mjesto za mene je en pijani model zraven mene splezal na stol (naš, ne hrvaški stol), sledil je pričakovan dialog z readarjem, istočasno pa ga je Urban nagovarjal, naj pride na oder zapeti refren. Bolj ko mu je redar težil, naj izgine dol, bolj mu je tip zaman kazal na Urbana. Končali so ob 2.08, nato smo se gnili od švica pobasali v avto. Ko sem uredil še uploadanje posnetkov, je bila ura štiri.

Setlista je bila dokaj tipična, posnel pa sem tista 2 komada, ki sta mi še manjkala (Privatni Romeo je na novo na njihovem repertoarju in sem ga prvič slišal šele decembra v Zagrebu, Lauferjev unplugged duet Govorim u snu, ki ga verjetno še nisem slišal v živo, pa je služil za debato lokalcev in uvod v Mojo vodo) in pa (na bobnarjevo željo) Otrovno kišo.

V glavnem, ni vsak klub za vsak bend. Včasih je lepše biti v napol praznem večjem prostoru kot pa v prepolnem in slabo zamišljenem malem klubu. Upam in verjamem, da bojo slovenski klubski koncerti imeli boljšo organizacijo, na prostem pa se vidimo 26. junija na Lentu.