Medtem ko so drugi v osnovni šoli zbirali značke, znamke in ostale prčkarije, sva midva z bratom zbirala avdio kasete. Na eni od najinih stotero kaset je pisalo South Rock (že takrat se je dalo slutiti, na katero akademsko pot se bom podal, pa še izraz jugo rock se pri meni nikoli ni prijel). Na njej je bila tudi pesem Riblje Čorbe Nemoj, da ideš mojom ulicom. Kasneje sem spoznal in se navdušil še nad albuma Buvlja pijača in U ime naroda.
Ko sem v prvem letniku srednje šole izvedel, da bojo igrali na mariborskem Štuku, je brat starša prepričal, da sta me med tednom spustila na koncert, mama je za naslednji dan napisala opravičilo, jaz pa sem z busom iz Koroške krenil v MB. V študentu (v sedemki) smo izvedeli, da koncert odpade, ker bend ni dobil vize.
"Kaj bomo zdaj?"
"Ja, nič, napili se ga bomo."
Fraza, ki je kasneje v študentu postala rutinsko samoumevna, me je takrat kar šokirala, saj do takrat še nikoli nisem bil pijan. Sledile so ankdote, ob katerih smo si brisali oči, vmes so mi natakali bambus. Po solidni dozi smo šli na drink na Štuka (takrat so bile stopnice na zgornji štuk še znotraj), v Satchmo (šank je bil, kjer je zdaj vhod v backstage) in k Vrbi na burger (vse 3 lokacije so kasneje zelo zaznamovale moja študentska leta). Zame se je noč končala pozno na WC-ju, kjer sem mislil, da bom umrl, in si prisegel, da nikoli več ne bom pil alkohola.
Ko so minevala leta, so se nabirali tudi koncerti, moj glasbeni okus se je spreminjal, sčasoma pa sem pozabil na kasete in Ribljo Čorbo, čeprav mi je globoko v podzavesti manjkal ta koncert. Bilo je več priložnosti, da bi jih videl v živo, a sem jih iz teh in onih razlogov spustil ... do včeraj.
Vedel sem, kakšen folk me čaka:
- povprečno grejo dvakrat na leto na koncert (to se je izkazalo, ko mi je en model že med čakanjem pred garderobo razložil svojo celo Riblja Čorba zgodovino, pa še počutil sem se, kot da sem v tujem mestu, ker ni bilo skoraj nič znanih fac),
- jaz sem bil verjetno najmlajši Nesrb na koncertu (če odštejemo kolega Štopla in Kosovi ta mali),
- 95% folka je prišlo na karaoke, kar se je tudi slišalo med pesmimi.
Kar se koncerta tiče, je bilo dvorana skoraj nabito, se je pa spredaj (kot ponavadi) našlo več prostora Ozvočenje je bilo za odtenek malo preglasno, Bora je med pesmimi duhovičil s svojimi rimami, polovico pesmi nisem poznal, druga polovica pa je bila lepa nostalgija. Škoda le, da niso igrali Dobro jutro. Saj ga niso, ne?
"Kaj bomo zdaj?"
"Ja, nič, napili se ga bomo."
Fraza, ki je kasneje v študentu postala rutinsko samoumevna, me je takrat kar šokirala, saj do takrat še nikoli nisem bil pijan. Sledile so ankdote, ob katerih smo si brisali oči, vmes so mi natakali bambus. Po solidni dozi smo šli na drink na Štuka (takrat so bile stopnice na zgornji štuk še znotraj), v Satchmo (šank je bil, kjer je zdaj vhod v backstage) in k Vrbi na burger (vse 3 lokacije so kasneje zelo zaznamovale moja študentska leta). Zame se je noč končala pozno na WC-ju, kjer sem mislil, da bom umrl, in si prisegel, da nikoli več ne bom pil alkohola.
Ko so minevala leta, so se nabirali tudi koncerti, moj glasbeni okus se je spreminjal, sčasoma pa sem pozabil na kasete in Ribljo Čorbo, čeprav mi je globoko v podzavesti manjkal ta koncert. Bilo je več priložnosti, da bi jih videl v živo, a sem jih iz teh in onih razlogov spustil ... do včeraj.
Vedel sem, kakšen folk me čaka:
- povprečno grejo dvakrat na leto na koncert (to se je izkazalo, ko mi je en model že med čakanjem pred garderobo razložil svojo celo Riblja Čorba zgodovino, pa še počutil sem se, kot da sem v tujem mestu, ker ni bilo skoraj nič znanih fac),
- jaz sem bil verjetno najmlajši Nesrb na koncertu (če odštejemo kolega Štopla in Kosovi ta mali),
- 95% folka je prišlo na karaoke, kar se je tudi slišalo med pesmimi.
Kar se koncerta tiče, je bilo dvorana skoraj nabito, se je pa spredaj (kot ponavadi) našlo več prostora Ozvočenje je bilo za odtenek malo preglasno, Bora je med pesmimi duhovičil s svojimi rimami, polovico pesmi nisem poznal, druga polovica pa je bila lepa nostalgija. Škoda le, da niso igrali Dobro jutro. Saj ga niso, ne?
Ni komentarjev:
Objavite komentar