Top 20 koncertnih trenutkov v 2010: 20-16

Koncerti niso posebno doživetje samo zaradi glasbe, ampak tudi zaradi stvari, ki se zgodijo pred, med ali po koncertu. Sestavil sem seznam mojih 20 najljubših koncertnih doživetij lanskega leta, ni pa nujno, da so to tudi bili najboljši koncerti leta.
Danes jih bom opisal 5, ostali še sledijo.

20. Same Babe - 7. 12. (Kibla, Maribor)

Same Babe je bend, ki je na začetku delovanja igral uglasbljeno Menartovo poezijo, kasneje pa so uglasbili še tuje avtorje in avtorska besedila. Eden od pevcev je bivši pevec Holderjev Miha Nemanič, ki smo mu v študentu pravili The Voice, ker je s svojim petjem preglasil vse ostale.
Ves koncert sam po sebi ni bil velik presežek, sem pa dobil kurjo kožo med bisom, ko so igrali pesem Ljubica moja. Harmonikaš je držal samo en ton in se sprehajal med maloštevilno publiko, Miha je pel, drug pevec pa je pel izza odra, od koder se je slišal njegov odmev. Anyway, you had to be there ... jaz sem bil, sam. Baje bo Moja ljubica na letošnji plati.

19. Kings Of Leon - 4. 12. (Stadthalle, Dunaj)

Ta koncert je bil sam po sebi dogodivščina. Karte za razprodan koncert smo dobili par dni prej preko ebaya, ekipa (jaz, Heda, Tomi, Sveno, Krevh in njegova Petra) in pot (6 v avtu) je bila odlična, tudi štorija o razbiti sprednji šipi na Gajovem tovornjaku. Na koncertu smo bili v nabitem wave breakerju okoli tipičnih Avstrijcev, vrhunci pa On Call, Knocked up, Use Somebody, The Bucket, Use Somebody, Molly's Chamber, ... pa za nekoga še Romunka v hostlu do 7-ih zjutraj. Pa nazaj grede smo zaradi pokvarjene klime od znotraj čistili šipe. Škoda pa, da jih nisem uspel videti 2 turneji nazaj.



18. Shibusashirazu Orchestra - 7. 7. 2010 (Glavni Oder, Festival Lent, Maribor)

Sredi nogometne vročice je k nam prišel japonski Shibususahirazu Orchestra, ki je med drugim igral tudi na Glastonburyju. Komadi so bili dolgi po 20 minut, stil pa pop-rock-etno-funk, tako da je kar nekaj gledalcev zapustilo trubino (verjetno so pričakovali folkloro). Ko so v drugi polovici koncerta začeli igrati nežno japonsko balado, se je v zraku kar naenkrat pojavil 20 metrski zmaj in začel krožiti nad nami. Čaroben trenutek, ki sem ga zopet doživljal sam, na žalost srečo brez takrat pokvarjenega fotoaparata.



17. Marko Brecelj znova na Začaranem gradu - 10. 11. (Amfiteater II. gimnazije Maribor)

Že ko smo hodili v dvorano, nam je bivši Buldožer dal vedeti, da bo ta večer nekaj posebnega. Začelo se je tako, da nas je povabil, naj si pridemo na oder po vino (ki smo ga lahko ves koncert lahko pili). Med koncertom je komuniciral s publiko, nam prikazal 2 filma (eden je bil Vatentat) in pripovedoval anekdote. Po več kot treh urah je kljub do takrat popiti spodobni količini vina v bisu enkratno izvedel spodnji komad, vrhunec večera. Ko pride Marko naslednjič v vaše kraje, pa brž na koncert, ker je svojevrstno doživetje.



16. Leonard Cohen - 25. 7. (Arena, Zagreb)

Cohen je ena od tistih legend, ki mi je (kot marsikomu) spremenila življenje, zato sem se koncerta res veselil. Potem se je noč pred koncertom Heda spomnila, da ji je osebna potekla, potni list pa je imela na ruski ambasadi, tako da sem naslednji dan s familijo Krejan brez nje romal na koncert. Pred Areno je bilo veliko preprodajalcev, tako da je bilo jeba karto prodati. Čez čas sem ugotovil, da bo lažje prodati obe karti, ker so imeli samo sedišča, kar sem tudi naredil, potem pa slučajno naletel na kolega, ki je poznal nekoga z viška karto. Lenny je večkrat simpatično poskakoval na oder, s svojim brezhibnim stilom in baritonom pa je dokazal, da še vedno zna nastopati in šarmirati. Koncert je bil mogoče za odtenek predolg in pretih, pa pogrešal sem Chelsea Hotel, ki je sicer bil napisan na setlisti. Vrhunec pa seveda So long, Marianne, pesem, ki mi je zaznamovala srednjo šolo.